Novice

Včeraj je finsko podjetje Jolla predstavilo svoj prvi pametni telefon, ki ga bo poganjal nov operacijski sistem Sailfish OS. No, ne gre ravno za novince na trgu in tudi ne za povsem nov operacijski sistem. Jollo so namreč pred dvema letoma ustanovili bivši Nokiini zaposleni, razočarani nad opuščanjem razvoja sistema MeeGo, iz katerega seveda izhaja Sailfish OS.

Sailfish OS temelji na Linuxu in je vsaj v teoriji na voljo za uporabo vsem proizvajalcem mobitelov. V praksi se bo seveda težko našel proizvajalec, ki bi investiral v mobitele z neznanim in nepreizkušenim operacijskim sistemom. Zato je na ramenih podjetja Jolla ležalo breme, da predstavi tudi prvi mobitel s Sailfish OS, ki bo dovolj zanimiv tako za razvijalce aplikacij kot za končne uporabnike. Včeraj smo ta mobitel končno spoznali.

Prvi mobitel s Sailfish OS je ime dobil kar po podjetju Jolla. Po obliki se zgleduje po novejših Nokiah, a vendarle mobitel Jolla izstopa po svoji sendvič strukturi. Prav nič se ne trudi skriti dejstva, da je ohišje sestavljeno iz dveh kosov. Sprednji del v črni barvi ima 4,5 palčni (11,43 cm) zaslon na dotik in vse pomembne komponente. Druga polovica, zadnja barvna ploščica, pa je predvsem okrasne narave. Ima pa zanimivo sposobnost barvnega usklajevanja s samim operacijskim sistemom.

Operacijski sistem Sailfish OS zaenkrat deluje kot nenavadna mešanica MeeGo, BlackBerry 10, Windows Phone in še česa. V uporabniškem vmesniku prevladuje ploščat design, pri uporabi pa je zelo velik poudarek na gestah. Mobitel namreč na sprednji strani nima fizičnih gumbov za navigacijo, podobno kot BlackBerry 10. Po ogledu podrobne predstavitve, ki si jo lahko ogledaš spodaj, nisem čisto prepričana, kako intuitivna bo takšna uporaba. No, na mobitelu BlackBerry Z10 sem se na geste zelo hitro navadila, tako da bom s končno sodbo počakala na trenutek, ko dobim mobitel Jolla pod prste.

Click here to view the embedded video.

Sicer pa je zaenkrat najbolj unikatna funkcionalnost Sailfish OS možnost, da na podlagi fotografije ali barve pokrovčka določimo novo barvno atmosfero za sistem. Zanimiv dodatek za personalizacijo mobitela, a ne ravno revolucionaren napredek. Tudi po tehničnih specifikacijah ne izstopa ravno. Mobitel bo poganjal dvo-jedrni procesor, na voljo bomo imeli 16 GB notranjega pomnilnika (razširljiv z microSD), 8 MP kamero in podporo za hitra LTE/4G omrežja. Veliko bolj pomembna pa se mi zdi možnost, da v Sailfish OS poganjamo Android aplikacije. Z moderno obliko in možnostjo poganjanja priljubljenih aplikacij bo namreč Jolla še najlažje konkurirala množici Android naprav, ki trenutno kraljujejo na trgu.

Verjetno te na tej točki že zanima, kdaj in za koliko se bomo lahko s to pisano napravo poigrali. Mobitel Jolla naj bi bil v Evropi v prosti prodaji na voljo za 399 €. Prednaročila sprejemajo že danes, vendar bo na izid naprave potrebno počakati do konca leta. Z najavo želi Jolla predvsem testirati povpraševanje na trgu in, po lastnih besedah, ustvariti gibanje uporabnikov in razvijalcev, ki si želijo programsko in strojno prilagodljivih naprav.

Kaj praviš, jim bo uspelo?

Click here to view the embedded video.

Viri: TechCrunch, IBTimes, Jolla

O raznih bolj ali manj uporabnih projektih, ki preko strani Kickstarter poskušajo zbrati dovolj zagonskih sredstev, smo že nekajkrat poročali. Bolj poredko pa v naše kraje zaidejo novice s tujih sorodnih strani, kot je recimo japonska Campfire. Med najbolj zanimivimi uspešnimi projekti je gotovo dodatek za mobitel ChatPerf, ki ob pošiljanju sporočila pošlje še vonj.

Ko so bila še aktualna papirnata sporočila, ki so se po svetu pošiljala preko navadne pošte, je bil vonj pomemben del izkušnje branja pisem, predvsem ljubezenskih. S prehodom na SMS-e smo del tega čara izgubili. Dodatek ChatPerf, ki je pravzaprav z elektroniko obdan parfum, bo zato poskusil našim zdolgočasenim nosom ponuditi svež vetrič. Oddajanje vonja bomo lahko tako sprožili ob pošiljanju sporočil prijateljem ali pri uporabi posebnih aplikacij.

Podjetje ChatPerf si je namreč zamislilo tudi manj ljubeznive uporabe parfumov. Ob igranju streljačin bi nam lahko recimo dodatek ChatPerf pihal zvok po smodniku. Ob vrtoglavi vožnji avtov, vonj po zažganih gumah. Priznam, da mi je veliko bolj všeč ideja o jutranjem alarmu, ki ti ob bujenju ponudi vonj po sveži kavici.

Omejitev sistema ChatPerf je seveda to, da lahko v škatlici naenkrat uporabljamo le en vonj. To pomeni, da bi bilo potrebno posodico s parfumom ob uporabi različnih aplikacij menjati. Ne ravno priročno, zato bi bilo verjetno bolj smiselno, če bi našli način za vključevanje vsaj treh ali štirih različnih vonjev, podobno kot to omogočajo tiskalniki s kartušami različnih barv. Dodatna omejitev bo tudi cena. Na strani Campfire je bilo potrebno za škatlico z enim vonjem odšteti skoraj 75 EUR, za škatlico s petimi vonji pa okoli 112 EUR. Takšna cena je za pogojno uporaben dodatek res precej zasoljena, tako da bom sama raje počakala na kakšno bolj ugodno dišečo iznajdbo.

Delovanje prototipa za iPhone 4S si lahko ogledaš v spodnjem videu. Žal zaenkrat brez dodatnega vonja. Končna različica, ki naj bi jo skoraj 200 podpornikov s strani Campfire prejelo poleti, bo podpirala tudi Android mobitele, priključiti pa jo možno kar na avdio vhod.

Click here to view the embedded video.

Vsak od nas ima kreirane uporabniške račune na različnih spletnih servisih, ki jih uporablja – Facebook, Twitter, Instagram, Dropbox … Na računalniku imamo naložene certifikate, prek katerih dostopamo do spletne banke, pa kreirana uporabniška imena, prek katerih pregledujemo mesečno porabo pri svojem mobilnem operaterju. Če imamo spletno mesto, potem imamo omogočen FTP-dostop, prav tako imamo kreirana uporabniška imena in gesla za dostop do elektronske pošte.

Vse te podatke poznamo samo mi in jih ne delimo z nikomer. Pogosto se nam zgodi, da jih celo sami pozabimo in jih potem s pomočjo zahtevka za povrnitev gesla dobimo povrnjene na elektronsko pošto. Vendar, če nimamo dostopa do te elektronske pošte, nam to nič ne pomaga in je dostop do spletnega servisa onemogočen.

Sam sem že večkrat razmišljal, kaj bi se zgodilo z vsemi mojimi podatki na internetu, če bi doživel nesrečo oz. če bi umrl nenadne smrti? Podatki ostanejo na internetu za vedno oz. dokler se ne ukine spletni servis, vendar dostopa do teh podatkov nima nihče. Torej bi ostali moji profili na družbenih omrežjih še vedno odprti in bi mi “prijatelji” čestitali vsako leto za rojstni dan in me vabili na dogodke, čeprav bi bil jaz že nekaj let pod zemljo? To je precej kruta realnost, vendar jo vsako leto doživljam pri kolegu, ki je nekaj let že mrtev. Nihče nima dostopa do njegovega Facebook profila, da bi lahko zaprl račun ali pa vsaj onemogočil pisanje na njegov zid.

Ali obstaja rešitev, da do takšnih situacij ne bi prihajalo? Da bi lahko nekdo izbrisal ali zaprl naše račune po naši smrti? Ali bi zaupali spletnemu servisu, ki bi hranil vse te vaše podatke?

Na spletu sem našel kar nekaj takšnih servisov, vsi po vrsti so precej komplicirani, vendar delujejo po istem principu. Pri njih shraniš svoja gesla in pooblastiš nekoga, da ima dostop do tvojega računa. S tem omogočiš ponudniku storitve dostop do vseh podatkov, kajne? Lahko ponudnikom takšnih storitev dovolj zaupamo, je vprašanje, ki se mi zastavlja v tem primeru.

Druga rešitev, ki je precej bolj preprosta in precej bolj domača, je svinčnik in papir, kamor zapišeš svoje dostopne podatke in jih daš hraniti notarju ali pa v domači sef, če je seveda na voljo. Vendar zopet obstaja dvom. Kaj se zgodi, če spremeniš gesla? Ali boš vedno znova popravljal zapisano?

Kaj torej storiti v takšnem primeru?

• Naj uporabljam enako uporabniško ime in geslo za vse dostope na internetu?
Močno odsvetujem – čeprav sem prepričan, da večina uporabnikov interneta počne ravno to?!

• Zapisovanje podatkov o dostopih v “črno knjižico”?
Precej boljša rešitev, vendar vseeno ne dovolj varna. Razen, če je ta knjižica nekje na varnem.

• Zapisovanje podatkov v mobitel in zaščiteno z geslom, ki ga pozna samo najbližja oseba, oz. tista oseba, katera bi vedela, kaj naj stori s podatki?
Veliko boljša rešitev kot prejšnji dve, vendar je vseeno previdnost, da izbrišemo te podatke, ko gre naš mobitel na servis in da prenesemo podatke, ko menjamo mobitel. V sedanjih časih je to tudi najlažja rešitev, saj smo v primeru mobitela bolj ali manj zvesti eni znamki in je mobitel naš spremljevalec, kamorkoli gremo.

Meni osebno je vseeno, kaj se bo dogajalo z mojimi podatki na internetu po moji smrti, saj se zavedam, da digitalno sled puščam povsod. Prav tako se zelo dobro zavedam, da so podatki, ki jih objavim na internet, tam “za vekomaj”. Vendar se tudi zavedam, da ne puščam preveč osebnih sledi – na Facebooku nimam objavljenega rojstnega dneva, torej mi čestitajo samo res pravi prijatelji, ki vedo, kdaj imam rojstni dan in ne vsi, ki so na Facebooku. Dostope do raznih spletnih mest imam shranjene v mobitelu, vendar dvomim, da bo kdorkoli drug ustvarjal vsebine, ki jih ustvarjam; službene stvari pa imam shranjene tako, da imajo dostop do njih tudi vsi ostali.

Če o tem, kaj se zgodi z našimi podatki po smrti, razmišljaš vnaprej, lahko predvidiš večino scenarijev in poskrbiš, da ne bo nastala škoda oz. da bodo osebe, ki morajo poznati podatke o dostopih, te dostope tudi dobile.

Google je v San Fransciscu s kopico zanimivih najav otvoril letošnjo konferenco Google I/O. Le-ta je primarno namenjena razvijalcem, vendar smo na uvodni predstavitvi slišali veliko novosti, ki bodo razveselile vse Googlove uporabnike. Veliko je bilo seveda govora o Androidu, na odru pa se je pojavila celo prav posebna različica mobitela Samsung Galaxy S4!

900 milijonov Androidov

Kaj težko se je odločiti, kje začeti pri podajanju vseh novosti. Google je maratonsko, kar tri in pol urno predstavitev začel kar z novico, da je bilo do sedaj po svetu aktiviranih že 900 milijonov Android naprav. Podatka o tem, koliko od teh je aktivnih, žal nismo slišali. Smo pa izvedeli, da smo skupaj v aplikacijski trgovini Google Play opravili kar 48 milijard prenosov aplikacij. Zanimivo, da samega števila aplikacij, ki so na voljo, tokrat pri Googlu niso na veliko izpostavljali. Številka naj bi se sicer gibala okoli 800.000.

Google+ lepši in pametnejši s samodejnim urejanjem slik

Za letošnji Google I/O se je Google očitno odločil posvečati predvsem svojim obstoječim aplikacijam in storitvam. Kar nekaj je bilo govora o družabnem omrežju Google+, ki bo še bolj tesno povezan z različnimi Googlovimi storitvami. Tudi sam Google+ bo deležen kar 41 novih funkcij, med katerimi bo najbolj opazen nov videz, ki zelo močno spominja na priljubljeno storitev Pinterest.

Click here to view the embedded video.

Pri oblikovanju ekipa Google+ ni bila ravno najbolj inovativna, so pa bili toliko bolj izvirni pri pametnih funkcijah, ki bodo olajšali marsikatera opravila. Pri objavah bo denimo Google+ sam dodajal oznake oz. hashtags glede na vsebino besedila in priloženih fotografij. Hkrati nas bo poskusil odrešiti zamudnega urejanja fotografij. Pri nalaganju slik na Google+ bodo tako kar Googlovi pametni algoritmi poskrbeli za izbiro najboljših slik, njihovo izboljšavo in celo sestavljanje v kolaže, panorame in še marsikaj. Sedaj je torej jasno, zakaj so pred par dnevi napovedali 15 GB združenega brezplačnega prostora za storitve Gmail, Google Drive in Google+ Photos.

Click here to view the embedded video.

Aplikacija Hangouts združuje Google Talk, Voice, Hangouts in Google+ Messenger

Priznam, da nisem ravno med aktivnimi uporabniki Google+. Sem pa Google+ že nekajkrat uporabljala zaradi zmogljivega videokonferenčnega orodja Hangouts. Pod tem imenom in novo aplikacijo bomo sedaj pod eno streho imeli na voljo vse Goooglove storitve za takojšnje komuniciranje. Se pravi, če bomo želeli z Google kontakti klepetati, govoriti ali si pomahati preko kamere, bomo uporabljali Hangouts v obliki iOS, Android in Chrome aplikacije ter znotraj spletnega Gmaila in Google+. Vsekakor dobrodošla združitev, ki bo olajšala marsikateri pogovor na daljavo.

Click here to view the embedded video.

Googlov spletni brskalnik Chrome, ki ima že 750 milijonov uporabnikov, bo seveda prav tako deležen nekaj novosti. Na odru je bil predstavljen eksperiment Racer, ki omogoča, da z različnimi Android in iOS napravami sestavimo dolgo dirkalno pisto za navidezne avtomobilčke. Pri tem ni potrebna namestitev nobene aplikacije, vse kar potrebujemo je brskalnik Chrome.

Click here to view the embedded video.

Google Play novosti

Če na svojih Android napravah pogosto igraš različne igrice, te bo razveselila še storitev Google Play Game Services. Gre seveda za odgovor Applovem Game Centru, ki ponuja sinhronizacijo točk, dosežkov in lestvic na različnih napravah. Na voljo bo za Android, iOS in splet, omenjena je bila tudi podpora za večigralski način. No, tudi če te igrice ne zanimajo, ti bo prenovljena aplikacijska trgovina Google Play kmalu ponujala še boljšo izkušnjo. Še posebej, če uporabljaš Google+, saj bodo osebna priporočila za aplikacije upoštevala to, koga in kaj imaš v svojih Google + krogih.

Boljše lokacijske aplikacije in druge novosti za razvijalce

Kmalu si lahko obetamo tudi boljše lokacijske aplikacije. Google bo namreč razvijalcem aplikacij ponudil novo storitev, s katero bo mobitel porabil le odstotek baterije na uro za beleženje naše lokacije. Aplikacije bodo lahko uporabljale tudi tehnologijo t.i. geofencinga, lokacijskih ograd, ki zaznajo, kdaj vstopimo ali zapustimo določeno področje. Aplikacije, ki beležijo našo fizično aktivnost, pa bodo imele na voljo bolj natančne in baterijsko varčne podatke o vrsti premikanja (hoja, tek).

Razvijalce bo sicer razveselil tudi Android Studio, novo razvojno okolje za aplikacije ter razne izboljšave pri spremljanju aplikacij v Google Play, vključno z nasveti za optimizacijo.

Osveženi Google Zemljevidi, Android bolj prijazen šolam

Poleg vsega tega je Google predstavil še osveženi uporabniški vmesnik za Google Zemljevide, ki seveda postajajo vse pametnejši. Če želiš zemljevidne novosti poskusiti med prvimi, lahko na tej povezavi zaprosiš za povabilo k novi različici.

Click here to view the embedded video.

Nič kaj pa nam ne bodo pomagale novosti, ki jih je Google predstavil za storitev Now. Le-ta ima na voljo še več kartic s pametnimi vsebinami. Žal si pa Google Now med učenjem novih vsebin ni vzel časa za spoznavanje naše male deželice in jezika. Prav tako bomo pri nas verjetno še dolgo čakali na Google Music Service. Gre za Googlov odgovor na Spotify, vse bolj priljubljeno storitev za poslušanje glasbe preko spleta. Kot se pri glasbenih storitvah spodobi, bodo tudi v novi Googlovi glasbeni storitvi sprva uživali le Američani za 9,99 USD na mesec.

Upam, da bomo več sreče z dostopom imeli pri storitvi Google Play for Education. S tem bodo šole lažje nameščale aplikacije na Android mobitele in tablice učencev. Hkrati boste šole, učenci in starši še lažje našli primerne izobraževalne aplikacije, saj bodo strokovnjaki poskrbeli za izbor in razvrščanje aplikacij glede na predmet in starost.

Samsung Galaxy S4 z Nexus izkušnjo

Za konec še verjetno najbolj nenavadna novost s predstavitve. Google je namreč danes na odru predstavil mobitel Samsung Galaxy S4. Ne, ne gre za napako. In tudi ne za isti SGS4, ki ga lahko že kupiš pri nas. No, s strojnega vidika gre za isto napravo. Razlika pa je v tem, da bo Googlov SGS4 imel nameščen neokrnjeno različico operacijskega sistema Android.

To seveda pomeni, da bo mobitel med prvimi deležen vseh najnovejših nadgradenj. Po drugi strani pa na njem ne bomo našli raznih Samsungovih inovacij. Za marsikoga bo “čisti” SGS4 vsekakor privlačna izbira. A zaenkrat bo od konca junija za 649 USD na voljo le pri dveh ameriških operaterjih.

Maratonsko predstavitev, ki se je dotaknila skoraj vseh pomembnejših Googlovih storitev je presenetljivo zaključil prvi mož in so-ustanovitelj Googla, Larry Page. Te dni se je razvedelo, da ima težave z glasilkami, zato je tokrat bolj potiho odgovarjal na vprašanja 6.000 glave množice.

Velja omeniti še, da kljub košu novosti vendarle nismo videli prav vsega. Tisti, ki ste čakali na kakšen popolnoma nov Nexus mobitel, tokrat niste prišli na svoj račun. Na super mobitel, ki naj bi nastal v sodelovanje z Motorolo, bomo tudi morali počakati. Prav tako (še) nismo dobili nove večje različice operacijskega sistema Android, saj se je očitno Google odločil več pozornosti posvetiti velikim izboljšavam svojih glavnih storitev. Podrobno o tem, kako se predstavljene novosti obnesejo v praksi, bomo seveda v prihodnjih dneh še poročali.

Že nekaj let sanjam o tem, da bi se na faksu znebil zvezkov in uporabljal tablico. Ker seveda takšnih stvari še ni bilo tekom mojega študija sem se moral znajti drugače. Najprej sem s sabo nosil prenosni računalnik. Naivnež sem mislil, da bom kaj zapisal nanj. Nato sem s sabo začel nositi iPad. Nato sem ugotovil, da pisanje po ekranu resnično ni moja stvar.

Ko sem odkril Kindle in E-ink zaslon, sem vedel, da bo tisti, ki bo naredil na dotik občutljiv zaslon in na katerega boš lahko pisal/a s pisalom, zadel “žebljico na glavico”. Sony je predstavil svojo idejo v obliki e-bralnika Digital paper z E-ink zaslonom, velikim kot list papirja A4 (33,8 cm oz. 13,3″). E-bralnik je s svojimi 357 grami težek približno toliko kot zvezek s trdimi platnicami, povrh tega pa ima še upogljiv zaslon.

E-ink zaslon je občutljiv na dotik in ima ločljivost 1.600 x 1.200 slikovnih pik ter priloženo posebno pisalo. s katerim boš na začetku lahko označeval/a zapiske in opombe na PDF-dokumentih. Sony bo v prihodnosti ponudil tudi deljenje prek brezžičnega interneta in skupno urejanja tega dokumenta. Govori se celo o bateriji, ki bo zdržala 3 tedne beleženja zapiskov, kar bo seveda super.

Sony bo letos začel s poizkusnim obdobjem testiranja te revolucionarne naprave na treh japonskih univerzah. Srčno upam, da bodo rezultati odlični in da se bo takšen e-bralnik čimprej znašel tudi na tej strani sveta.

Vir: The Verge

Ste eden od tistih, ki Kindlovih tablic niste uspeli vzljubiti, češ da so nekako ostale v senci glamuroznega sijaja vodilnih zvezd neba pametnih naprav? Če vas ni prepričal niti Kindle Fire, si boste morda premislili ob novici Wall Street Journala, ki nakazuje, da Amazon ubira povsem nova pota in kot prvi napoveduje razvoj pametne naprave s tridimenzionalnim zaslonom!

Da, prav ste prebrali. Res, da že nekaj časa krožijo govorice o tem, da je Amazonov skrivni pojekt zelo verjetno pametni mobitel, saj se jim je nedavno pridružil Charlie Kindel, eno glavnih imen Windows Phona, a najbrž nihče ni pričakoval kaj takega. Hologramski mobitel?!

Hologrami so bili od nekdaj vroča tema znanstvenofantastičnih zgodb in tudi ne najzvestejši gledalci Vojne zvezd vemo, da je njihov komunikacijski sistem pravzaprav hologramski.

Marsikomu se je že stožilo po slavnem holodeck-u iz Zvezdnih stez in ker tako mamljive zamisli dostikrat najdejo način, da se materializirajo v tusvetju, smo lahko nedavno brali o tem, da je ameriškim znanstvenikom že uspelo ustvariti prvi holodeck. Kdo ve, koliko časa bo minilo, da nam bo na voljo še Voyagerjev hologramski zdravnik, ki se s svojim holo-romanom Photons Be Free zavzema za temeljne pravice hologramov.

Nekateri med vami se boste nemara še spomnili temačnega, skoraj twinpeaksovskega vzdušja Divjih palm, serije, ki jo je v začetku devetdesetih režiral Oliver Stone in je poleg virtualne realnosti napovedovala tudi prihod hologramske televizije. Temu na sledi je nedavno naznanjen Microsoftov koncept IllumiRoom, sistem hologramske televizije, ki naj bi sliko projecirala po celi sobi in s kinetičnimi senzorji pozicionirala interaktivnega gledalca, in tako združila realni svet z virtualnim.

In kakšno tridimenzionalno napravo napovedujejo pri Amazonu? O tem še ni veliko znanega. Temeljila naj bi na tehnologiji sledenja mrežnice in, kot nakazuje trend zadnjih tehnoloških biserov naprav Android, naj bi tudi Amazonov čudežni projekt omogočal navigiranje po napravi s sledenjem pogleda. Hologramsko sliko, ki bo lebdela nad površino zaslona, naj bi brez posebnih očal lahko videli z vseh zornih kotov. Ohlapne govorice omenjajo še, da bo napravo poganjal Qualcommov čip in da bo podpirala povezljivost 4G LTE.

Če bo Amazonu tridimenzionalni mobitel res uspel, bo pokazal čas, zagotovo pa o zamisli hologramskega komunikacijskega sistema nismo slišali zadnjič. Amazon z novim spektrom visokotehnoloških naprav zbuja veliko radovednosti, a za začetek počakajmo na drugo četrtletje tega leta, ko naj bi javnosti predstavili svoj prvi pametni mobitel, seveda zaenkrat še brez holograma.

Včasih se mi zdi, da me nič več ne more presenetiti pri novih modelih mobitelov, kot da je bilo predstavljeno že vse. Oh, kako se motim. Presenetil me je Samsung Galaxy S4, ki ga lahko upravljaš kar s kretnjami in preseneča me Sony Xperia ZR. Sony je že pred časom predstavil mobitel Xperia Z, ki ga je moč potopiti v 1 m globoko vodo in je že nekaj časa na voljo v naši ponudbi.

Click here to view the embedded video.

Novi mobitel Sony Xperia ZR pa lahko potopiš v kar 1,5 m globoko vodo in zraven snemaš še video v visoki ločljivosti! Poudariti je seveda treba, da to velja samo za sladko vodo, vendar glede na to, da imamo v Sloveniji kar nekaj lepih jezer, to ne bo ovira. Bolj me skrbi, da mi ne bi v vodi potonil v globino. Upam, da bodo zraven dodali še kakšen trakec.

Sony-jeva nova “pošast” se bo ponašala z 1 cm manjšim zaslonom od predhodnice, in sicer z 11,7 cm (4,6″). Poganjal jo bo štirijedrni procesor Qualcomm Snapdragon takta 1,5 GHz, za obilo odprtih aplikacij pa bo poskrbel delovni pomnilnik velikosti 2 GB. Slike boš zajemal/a s kar 13 MPx-kamero v polni HD-ločljivosti. Slikovni senzor Exmor RS ti bo omogočil posneti HDR-fotografije in video, ki bodo potem navduševali na Instagramu in Vine-u.

Click here to view the embedded video.

Sony Xperia ZR bo na svetovne trge prišel v beli in črni barvi v drugi četrtini letošnjega leta. Cena je trenutno še neznanka.

Vir: Mashable

Nokia je pravkar razkrila podrobnosti o prihajajočem mobitelu Nokia Lumia 925, ki ga bo poganjal operacijski sistem Windows Phone 8. Po specifikacijah je Lumia 925 precej podobna Lumii 920, ločuje se predvsem po bolj elegantni obliki. Prvič bomo namreč v družini Lumia videli okvir iz aluminija, poleg tega pa bo Lumia 925 občutno lažja in celo nekoliko tanjša.

Delno kovinsko ohišje, bolj eleganten mobitel

Aluminij kot kaže letos privlači vse več proizvajalcev mobitelov. Za razliko od mobitela HTC One na Lumii 925 aluminija sicer ne bomo našli povsod. Na sprednji strani nas bo poskušal očarati 4,5 palčni (11,4 cm) zaslon na dotik PureMotion HD+ iz stekla Gorilla Glass 2. Za razliko od Lumie 920, ki ima IPS LCD zaslon, bo Lumia 925 uporabljala AMOLED zaslon. Ta zaslon je Nokia že ponudila na modelu Lumia 928, ki ekskluzivno na voljo pri ameriškem operaterju Verizon.

Na zadnji strani bo Lumia 925 obdržala prijetno polikarbonatno ohišje v beli, sivi in črni barvi, na voljo bodo tudi dodatni pokrovčki za brezžično polnjenje in v bolj živahnih Lumia barvah. Glavna novost kar se tiče oblike je tako aluminijast okvir, ki skupaj drži sprednje steklo ter polikarbonatni pokrovček zadaj.

Pohvalno je tudi to, da bo Lumia 925 v primerjavi z Lumio 920 nekoliko tanjša, predvsem pa lažja. Lumia 920, ki sem jo tudi sama testirala, je vsekakor izstopala s svojimi konkretnimi 185 grami mase. Lumia 925 pa bo na tehtnici pokazala le 139 gramov, kar je za 4 g manj kot aluminijasti HTC One in le 9 g več kot v plastiko obdan Samsung Galaxy S4. Lumio 925 si lahko podrobneje ogledaš v spodnjem promocijskem videu.

Click here to view the embedded video.

Poudarek na kakovostni PureView kameri

Kot glavno prednost mobitela Lumia 925 Nokia ponovno izpostavlja svojo tehnologijo PureView za izredno jasen zajem slik. Lumia 920 se vsekakor odlično obnese v slabših svetlobnih pogojih, zato lahko tudi na modelu 925 pričakujemo podobno kakovostno 8,7 MP kamero, če ne še malenkost boljšo. Lumia 925 ima namreč vgrajeno dodatno lečo. Poleg tega bomo pri fotografiranju deležni tudi vrsto programskih izboljšav z novimi načini snemanja kot so zamenjava obraza, brisanje neželenih objektov, dinamični posnetki. Le-ti precej spominjajo na načine, ki jih je s SGS4 nedavno predstavil Samsung.

Click here to view the embedded video.

Septembra nadgradnja Amber za obstoječe Lumie z WP8

Dobra novica za obstoječe lastnike mobitelov Lumia z Windows Phone 8 pa je, da bodo programske izboljšave tudi za vas na voljo septembra v obliki posodobitve z imenom Nokia Lumia Amber. Lumia 925 bo seveda lahko uživala tudi v ostalih zmožnostih, ki jih ponuja operacijski sistem Windows Phone 8 ter 145.000 aplikacijah, ki jih že ponuja aplikacijska trgovina Marketplace.

Nokia lumia 925 bo sprva na voljo junija v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in Španiji, cena v prosti prodaji pa naj bi se gibala okoli 469 EUR brez DDV.

Glede na do sedaj videno Lumia 925 ne predstavlja zares drastične nadgradnje v primerjavi s predhodnimi modeli. Je pa gotovo prijetna osvežitev, ki prvič uvaja delno kovinsko ohišje. Zanimiv je tudi izbran datum najave mobitela le dan preden se bo v San Franciscu začela Googlova razvijalska konferenca Google I/O, na kateri bo veliko govora o Androidu. Zaenkrat Windows Phone sicer Androida še ne ogroža, je pa morda Nokia s predstavitvijo želela ostalim proizvajalcem pokazati, da ne počivajo z inovacijami.

Viri: Nokia Conversations, Engadget

Že od marca imamo Mobitelovi uporabniki možnost, da na svojih mobilnih napravah prenašamo podatke s hitrostjo, ki marsikje presega domačo širokopasovno povezavo. S tem smo se pridružili 163 LTE/4G omrežjem v 70-ih državah po svetu. A razvoj gre seveda naprej. Samsung za leto 2020 že napoveduje 5G omrežja z vrtoglavimi hitrostmi vse tja do 1 Gbps!

V maju smo presegli 100 milijonov LTE/4G povezav (vir: Wireless Intelligence)

Pri postavljanju LTE/4G omrežij so bili tokrat najhitrejši operaterji v Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji in ZDA. Zato ima teh pet držav kar 90 % trenutnega LTE trga. Skupaj smo sicer uporabniki po celem svetu te dni že presegli 100 milijonov hitrih LTE povezav. Analitiki podjetja Wireless Intelligence napovedujejo, da bomo milijardo LTE povezav presegli v prvi polovici leta 2018. Že decembra 2017 pa naj bi po svetu imeli dostop do več kot 400 omrežij v 120 državah. Kitajska je trenutno primer ene izmed večjih držav, ki na svoje LTE omrežje še čaka.

LTE je torej šele dobro začel osvajati svet, a proizvajalci mobilnih naprav in operaterji že gledajo v prihodnost. Samsung je danes oznanil, da so že razvili 5G tehnologijo za izjemno hiter prenos podatkov. Uporabnikom naj bi bila na voljo do leta 2020, tehnologija pa naj bi bila še stokrat hitrejša od trenutnih 4G omrežij. Samsung nas trenutno draži s hitrostjo do 1,056 Gbps na razdalji do dveh kilometrov. In to pravzaprav niti ni rekordna hitrost. Japonski operater NTT DoCoMo je že februarja uspešno testiral mobilni prenos podatkov s hitrostjo 10 Gbps. Kar težko si je predstavljati take hitrosti, a ne?

Samsungovi inženirji že testirajo 5G omrežje (vir: Samsung Tomorrow)

Če si v praksi že testiral/a Mobitelovo LTE/4G omrežje, se verjetno sprašuješ, ali bomo res potrebovali take neverjetne hitrosti. Že s pomočjo tehnologije LTE se da preko spleta tekoče gledati HD video posnetke in dostopati do raznovrstnih vsebin. No, do leta 2020 bo nekaj običajnega postal UHD (Ultra High Definition) video, ki bo zahteval še večje pasovne širine prenosa. Samsung je v svoji današnji najavi izpostavil tudi uporabo mobilnih omrežij za opravljanje oddaljenih zdravstvenih storitev (beri: operacije na daljavo) ter seveda 3D filme in igre.

Viri: IntoMobile, TechCrunch, Samsung Tomorrow

Nisem še srečala uporabnika pametnega telefona, ki si ne bi želel, da ne bi bilo potrebno mobitel polniti skoraj vsak dan. Večina nas zato svojo pametno zverino napaja kar vsak večer ali noč. Bolečo izkušnjo potrjujejo tudi podatki, po katerih nam od leta 2005 baterije vztrajno manj časa preživijo na enem polnjenju.

Na Tehniku smo že poročali o tem, da na Android napravah baterija v povprečju zdrži 20,4 ur uporabe. Podjetje Jackery, ki sicer ponuja eksterne baterije za mobitele, je v novi infografiki predstavilo podatek, da za mobilne naprave nasploh velja povprečje 28 ur.

Povprečno trajanje baterij mobitelov na enem polnjenju od leta 1995 (vir: Jackery)

Nič kaj spodbudno pa ni dejstvo, da smo vrhunec trajanja baterij dosegli med leti 2005 in 2010. Vmes se je seveda leta 2007 pojavil iPhone, ki je začel trend mobitelov z zasloni na dotik brez fizične tipkovnice. Od takrat naprej se število ur, ki jih iztržimo na enem polnjenju, vztrajno zmanjšuje do te mere, da smo sedaj na primerljivem nivoju z letom 1995.

Ni kaj, vse pametnejše naprave z vse večjimi in boljšimi zasloni zahtevajo svoj baterijski davek. Seveda je vzdržljivost baterije zelo odvisna od tega, kaj z mobitelom pravzaprav počnemo. Baterije očitno najbolj spotimo pri potovanju. Zaradi konstantnega fotografiranja in snemanja lokalnih znamenitosti, hitro pristanemo na osmih urah uporabe. Študentje oz. mlajši uporabniki niso na veliko boljšem, saj zaradi sporočanja, družabnih omrežij, igric in gledanja videov pristanejo tam okoli 10 ur uporabe. Poslovni uporabniki, ki opravijo veliko klicev ter svoj mobitel uporabljajo za branje in komunikacijo, pa pridejo okoli 14 ur uporabe.

Trajanje baterij pametnih telefonov na enem polnjenju za različne tipe uporabnikov (vir: Jackery)

Glede na te podatke ni čudno, da menda kar 38 % uporabnikov vsaj enkrat na teden zaskrbi, da se jim bo čisto spraznila baterija, ko pri sebi ne bodo imeli polnilca. Podjetja, ki proizvajajo različne zunanje baterije si ob tem seveda manejo roke, saj je priložnosti za zaslužek vse več. Uporabniki pa lahko le upamo, da se bo kmalu pojavila inovacija, ki bo trend vse bolj švohotnih baterij spet obrnila v pravo smer.

Vir: IntoMobile

“Jutri pa res začnem s tekom.” Verjetno je to stavek, ki je znan vsakemu izmed nas. Ko postanejo dnevi toplejši in se dan daljša, se v nas prebudi športnik. Takrat začnemo razmišljati o rekreaciji in snujemo plane, kako se bomo letos lotili športnih podvigov – kako bomo pretekli 10 kilometrov, šli s kolesom na Vršič, vsak vikend splezali na kakšno goro, začeli z vadbo joge, začeli z dolgimi sprehodi.

Če sklepam po sebi, potem so te ideje odlične in se jih radi lotimo, ampak kaj hitro izgubimo začetni zagon in pozabimo na to, da je bila to naša želja in da nas ni nihče silil v ta dejanja. Ljudje hitro najdemo izgovore, da se nam ni treba redno ukvarjati s športom – smo preveč utrujeni, se ne počutimo dobro, boli nas glava … Vse to so zgolj izgovori, da nam neke stvari ni treba storiti, čeprav smo se zanjo odločili sami.

Ampak obstaja rešitev, s katero se da vse to premagati – vaš mobitel.

Moški smo znani po tem, da potrebujemo “igrače”, s katerimi se dokazujemo pred ostalimi. Če imamo mobitel in nanj nameščeno aplikacijo, ki s pomočjo GPS-a meri našo hitrost in pot, ki smo jo pretekli ali prekolesarili, lahko z dobrimi rezultati marsikoga fasciniramo in pokažemo, kako dobri smo v športu. Za veliko ljudi je to tudi motivator, ki nam pomaga pri tem, da se “brcnemo v rit” in da dejansko začnemo s športnimi aktivnostmi. Ker nas aplikacija sama opominja in nam prikazuje podatke o tem, koliko smo že pretekli ali prekolesarili, predvsem pa lahko virtualno tekmujemo s prijatelji, nam je to velikokrat vodilo, ki nas tudi v malce slabšem vremenu spravi na noge.

Vsaj zase lahko mirno trdim, da se mi samemu ne da teči – če imam koga ob sebi, pa se jezim nad njegovim tempom. Vendar pa, ko mi moj mobitel z nameščeno aplikacijo govori in me vzpodbuja pri mojem športnem udejstvovanju, je vse skupaj precej lažje. Priznam, velikokrat je to zame edino gonilo, ko bi veliko raje sedel doma pred računalnikom ali televizijo. Vendar, ko odtečem ali odkolesarim svoje, potem sem vseeno povsem drugačne volje, kot pa če dan vržem stran ali pa ga preživim pred televizorjem.

Vendar mobitel ni koristen samo za športne aktivnosti, ampak tudi za drugačna udejstvovanja. Pri ženskah je lahko aplikacija za jogo na mobitelu tista, ki ji prikazuje vaje, predvsem pa jo opominja na to, da je spet čas za aktivnost in da mora čas aktivnosti podaljšati. Prav tako pridejo namenske aplikacije prav, če želimo spremljati naše prehranske navade, ki gredo skupaj z zdravim življenjem in športom.

Na mojem iPhonu imam nameščenih nekaj aplikacij, s katerimi si pomagam pri športnih aktivnostih:

• za tek uporabljam Nike+ Running aplikacijo (AppStore, Google Play)
• za kolesarjenje EveryTrail aplikacijo (AppStore, Google Play)

Pa srečno pri vaših športnih aktivnostih!

Od predstavitve Facebook Home, ki Facebook postavi v središče izbranih Android mobitelov, smo mobilni uporabniki dobili kar nekaj zanimivih novosti. Med najbolj inovativnimi so gotovo Chat Heads, ki omogočajo enostavno preklapljanje med zasebnimi pogovori. Med najbolj zabavnimi novostmi pa nalepke, ki jih lahko prijateljem po sporočilih zaenkrat pošiljamo iz iPhone in Android Facebook aplikacije.

Nalepke (“Stickers”) so se najprej zelo diskretno pojavile v Facebook aplikaciji za iPhone. Te dni pa so končno svojo mesto dobile še v aplikaciji Facebook Messenger tako za iPhone kot za Android. Pošiljanje nalepk je povsem enostavno. Ne desni strani polja za vnos besedila sedaj najdeš ikono smeškota. Ko jo izbereš, tipkovnico nadomesti pestra zbirka nalepk. Z izborom posamezne sličice, se le-ta takoj prenese sogovorniku. Če ne želiš poslati nobene nalepke, še enkrat klikni na smeškota zraven gumba Send, da se ti ponovno prikaže tipkovnica.

Dodatne zbirke nalepk lahko preneseš z dotikom na ikono košarice, ki je vidna v spodnji vrstici predala z nalepkami. Zaenkrat so vse zbirke brezplačne, verjetno pa ni daleč prihodnost, ko bo potrebno za posebne zbirke nalepk plačevati ali ko bodo podjetja Facebooku plačala za vključitev promocijskih nalepk za filme ali druge produkte.

Kljub temu, da lahko nalepke zaenkrat pošiljamo le iz določenih mobilnih aplikacij, jih lahko prejemniki občudujejo na katerikoli napravi, tudi v navadnem brskalniku na svojem računalniku. V osnovi so namreč Facebook nalepke le sličice, za katere nam mobilna aplikacija ponuja hitre bližnjice za pošiljanje. Zelo hitro se je že pojavil dodatek ChatStickers za brskalnika Chrome in Firefox, ki omogoča pošiljanje Facebook nalepk na manj mobilnih napravah. Verjetno bi sicer Facebook sčasoma to možnost ponudil tudi preko spletne strani, kjer že imamo na voljo preproste smeškote.

Za konec velja še omeniti, da nalepke niso ravno izvirna Facebookova pogruntavščina. Gre v osnovi za večje emoji znake, ki so izjemno priljubljeni predvsem z azijskih državah. Zato nekateri že ugibajo, ali je Facebook nalepke dodal zato, da bi bil bolj zanimiv za 153 milijonov azijskih uporabnikov. Ponuja jih recimo na japonskem izjemno uspešna aplikacija LINE ter vrsta drugih aplikacij za izmenjavo sporočil aplikacija, kot denimo Path. In skoraj vsem tem aplikacij je skupno to, da originalne nalepke za njih predstavljajo dodaten vir dohodkov. No, na srečo Facebook ponuja kar nekaj izjemno zabavnih in simpatičnih nalepk kar zastonj. Si jih že poskusil/a?

Tisti, ki smo odraščali v 90ih, dobro poznamo Tamagočije, ki so na preprostih napravicah v obliki jajca zahtevali pozornost v obliki hranjenja, igranja in čiščenja. Po valu izjemne priljubljenosti, se v zadnjem desetletju o teh zverinicah ni kaj dosti govorilo. No, če se ti ob omembi Tamagočijev orosijo oči, jih lahko sedaj pod uradno blagovno znamko obudiš na pametnih telefonih. Še bolj zanimivo pa je to, da na precej zasičen trg virtualnih živali vstopa vse več podjetij z inovativnimi pristopi.

Izvirni Tamagoči sedaj tudi na mobitelih

Ime Tamagoči oz. Tamagotchi združuje japonsko besedo “tamago” (jajce) in izpeljanko angleško besedo “watch” (gledati). Podjetje Namco Bandai se je na začetku letošnjega leta odločilo Tamagočije prenoviti za dobo mobitelov. Aplikacija Tamagotchi L.i.f.e. je brezplačno na voljo za iPhone in Android mobitele (vendar žal ne v naši državi), ponuja pa dva osnovna načina igranja. Za nostalgike je na voljo črno-beli način z dobro znano preprosto grafiko. Za bolj sodobno misleče pa je tu še “App” način, v katerem Tamagočiji živijo v barvnem svetu in višji resoluciji. Presežkov pa žal ni, tako da je vprašanje, ali bodo sodobni Tamagočiji dovolj zanimivi za otroke, ki so odraščali ob veliko bolj živahnem Talking Tomu.

Kopij Tamagočijev ne manjka

Seveda pa je uradna Tamagoči aplikacija le vrh ledene gore. Če v App Store ali trgovini Google Play vpišemo iskalni niz “virtual pet”, dobimo na stotine rezultatov. Izbiramo lahko med živalcami vseh vrst, velikosti in stilov. Med Android aplikacijami je kot kaže najbolj priljubljena igrica Pou, v kateri skrbimo za preprosto ničnožno vesoljsko živalco. Fish Live ti omogoča skrb za cel akvarij rib, Pet Shop Story pa ti ponuja dostop do stotine kosmatih živali.

Za iPhone med drugim najdemo PetMonster, še ena igrico dokaj klasičnega videza, v kateri lahko svoje živalce pripravimo na dvoboje s drugimi. Precej v stilu Pokemonov, zato ni presenetljivo, da je igrica zelo priljubljena na Japonskem. Če si želiš res vrhunsko izdelano retro aplikacijo, se ti splača poskusiti Hatchi, ki je za slab evro na voljo tako za Android kot iPhone. Sicer pa na področju virtualnih živalic tekmuje celo Microsoft z Android in iOS aplikacijo Kinectimals, ki izhaja iz istoimenske Kinect igre za Xbox 360.

Virtualne živali na mobitelih postajajo vse bolj inovativne

Presenetljiv dokaz tega, da postajajo virtualne živalce za mobitele vse bolj privlačna niša, je igrica Hatch, ki pravzaprav sploh še ni na voljo. Na iPhonih naj bi se zvalila šele letos spomladi. Še pred izidom je požela precej pozornosti in to ne le zaradi izjemno prikupnega promocijskega videa, ki si ga lahko ogledaš spodaj. Aplikacija Hatch namreč nastaja pod prsti ekipe, ki je zakrivila Clear, aplikacijo za urejanje seznamov opravil brez enega samega gumba. Živalce Hatch lahko sicer že spoznavamo v nepričakovani obliki. Na voljo so kot paket nalepk pri pošiljanju sporočil v novi Facebook mobilni aplikaciji za Android in iPhone. Glede na ekipo, ki stoji zadaj in veze, ki jih imajo, ima Hatch veliko možnosti, da postane naslednja velika mobilna uspešnica.

Click here to view the embedded video.

Te dni se je na Kickstarterju pojavil še en omembe vreden projekt, ki navdih išče pri Tamagočijih. Aplikacija CatLand, ki bo na voljo za iPhone in Android, ponuja precej nenavadno obliko skrbi za virtualno mačko. Ko hočemo živalco npr. nahraniti, se moramo “pofočkati” v pravi restavraciji. Če hočemo, da se mačka kaj novega nauči, je treba zaviti v knjižnico, za zdravje pa v fitnes. Se pravi, s tem, ko smo sami aktivni v realnem svetu na različnih lokacijah, skrbimo za zdravje in dobrobit svoje virtualne živali. Projekt cilja na 15.000 USD sredstev za dokončanje aplikacije, pri tem pa stavijo na ljubezen, ki jo ima internet do mačk. Priznam, da je tudi mene zamikalo podpreti aplikacijo, pa čeprav imam doma dva mačka, ki sta veliko bolj zabavna in prijetna za božanje od virtualnih kopij.

Zanimivo bo torej videti, ali so vse te aplikacije le posledica nostalgije, ki jo marsikdo občuti ob omembi Tamagočijev. Morda pa bo komu z uporabo novih zmožnosti, ki jih ponujajo pametni telefoni, dejansko uspelo ponuditi nekaj tako zabavnega, kar bomo vsi na skrivaj nosili v žepu.

Ob prvem letu uporabe SiOL TViN smo v zanimivi videografiki in infografiki zbrali nekaj zanimivosti in statistik uporabe storitve. SiOL TViN je spletna in mobilna televizija, kjer je trenutno mogoče gledati 80 TV-programov, spremljati tekme UEFA Lige prvakov, listati med TV-sporedom in katalogom videovsebin za izposojo na SiOL TV.

Aplikacijo za mobitele in tablice z Androidom si lahko prenesete iz trgovine Google Play, za naprave iOS pa jo najdete v App store.

Click here to view the embedded video.

Facebook, Google in ostali si močno želijo, da bi na njihovih straneh objavili čim več slik in podrobnosti iz svojega življenja. Osvežujočo alternativo tej požrešnosti ponujajo aplikacije, v katerih prijateljem pošiljamo slike ali sporočila, ki jih lahko prejemnik na zaslonu svojega pametnega telefona vidi le za nekaj sekund.

Snapchat kot maskota aplikacij s samouničujočimi sporočili

Trend samouničujočih vsebin je zakrivila aplikacija Snapchat, ki je brezplačno na voljo za iOS in Android mobilne naprave. Ideja je povsem preprosta. Posnameš sliko ali kratek video, določiš čas trajanja (od 1 do 10 sekund) in izbereš enega ali več prejemnikov. Prijatelji morajo za ogled tvoje slike pridržati prst na zaslonu. Po izteku tistih nekaj sekund, pa slika enostavno ni več na voljo preko aplikacije.

Zaradi priljubljenosti pri mlajših uporabnikih, so mediji Snapchat hitro označili kot aplikacijo za t.i. “sexting”. Avtorji aplikacije seveda vztrajno zatrjujejo, da pošiljanje nagih slik ne predstavlja tipično uporabo storitve. Po njihovem mnenju je Snapchat uspešen zato, ker lahko na takšen način s prijatelji delimo svoje slike brez skrbi, da bi nas le-te spravljale v zadrego na Facebooku ali drugje po spletu. Pri slikanju s Snapchatom se ni potrebo truditi, da bomo pokazali svojo najboljšo plat ali da bi ujeli tiste zares pomembne trenutke. Ker se slika hitro uniči, lahko brez samocenzure pošlješ praktično vsako neumnost, ki ti pade na pamet.

Koncept očitno deluje, saj po poročanju TechCruncha uporabniki Snapchata dnevno v povprečju izmenjajo kar 150 milijonov utrinkov. Za primerjavo: 100 milijonov uporabnikov veliko bolj poznanega Instagrama, dnevno v povprečju objavi “le” 40 milijonov slik.

Facebookov klon Facebook Poke zaenkrat neuspešen

Priljubljenost Snapchata pri najstnikih gre seveda pošteno v nos Facebooku. Zato so konec lanskega leta predstavili lastno iOS aplikacijo Facebook Poke, ki poleg že znanega dreganja prijateljev omogoča izmenjavo samouničujočih slik na skoraj identičen način kot Snapchat.

A kljub kopiranju Facebooku prevlado Snapchata še ni uspelo ogroziti. Facebook Poke je trenutno med 100-imi najboljo priljubljenimi aplikacijami v App Store le v Izraelu. Po drugi strani Snapchat kraljuje med najbolj priljubljenimi 10-imi aplikacijami v kar 9-ih državah, vključno z ZDA. Pri nas je Snapchat na skupno 235. mestu, med aplikacijami za družabno mreženje pa na 22. mestu.

Ne le samouničujoče slike, tudi bolj resne vsebine

Idejo o pošiljanju samouničujočih sporočil si seveda niso izmislili avtorji Snapchata. Samouničujoča sporočila pogosto vidimo v raznih vohunskih filmih. A ni nujno, da sporočilo, ki ga želiš poslati, vsebuje državno tajnost. Priljubljenost tega koncepta je enostavno potrditev tega, da vse več uporabnikov skrbi varnost vsebin, ki jih pošiljamo preko digitalnih kanalov. Zato so se v zadnjem času začele pojavljati tudi bolj resne aplikacije, ki se osredotočajo na samouničujoča besedilna sporočila. Ciljna skupina pri teh aplikacija niso zgolj več najstniki, ki preganjajo dolgčas, ampak celo poslovneži.

Blink Messenger za iOS na prvi pogled deluje kot vse ostale aplikacije za takojšnjo sporočanje. Razlika je predvsem v tem, da lahko za posamezna sporočila nastavimo, naj bodo prejemniku na voljo le 10 oz. 60 sekund ali 24 ur.

Še bolj specializirana aplikacija za pošiljanje samouničujočih sporočil je Burn Note, ki je na voljo za Android, iOS in preko spletne strani. Za razliko od Snapchata in ostalih, lahko Burn Note preko spletne povezave pošljemo tudi tistim, ki aplikacije sicer ne uporabljajo. Čas izteka sporočila lahko nastavimo med 1 in 116 sekund (privzeto je 12s). Avtor je po poročanju FastCoDesign storitev razvil kot način za varno pošiljanje gesel preko epošte, zato pri prenosu uporablja tudi dokaj močno enkripcijo.

Burn Note je zanimiv tudi zaradi posebne zaščite besedila pred zajemom s pomočjo posnetkov ekranskega zaslona. Pri branju sporočil v sistemu Burn Note moramo namreč prst ali miško držati na sporočilu in se premikati levo in desno, da razkrijemo vse dele. Možnost ustvarjanja ekranskih posnetkov je seveda težava, s katero se srečujejo tudi druge sorodne aplikacije. Snapchat nas zato opozori, če prejemnik poskuša zajeti sliko zaslona. Obstajajo sicer tudi načini, kako do Snapchat slik s pomočjo kabla in malo bolj zavzetega brskanja po mobitelu. Zato previdnost pri uporabi tovrstnih aplikacij vseeno ni odveč.

Ogled sporočila v storitvi Burn Note (vir: FastCoDesign)

So aplikacije s samouničujočimi sporočili le modna muha?

Veliko vprašanje pri tovrstnih aplikacijah je njihov poslovni model. Zaenkrat so vse aplikacije s samouničujočimi sporočili brezplačne, prej ali slej pa bodo morale najti tudi kakšen vir dohodkov. Nam bodo sčasoma začele med sporočila vrivati “prijazna” sporočila oglaševalcev? Ali bo potrebno za dodatne funkcije plačevati? In kaj podjetja pravzaprav počnejo s sporočili, ki se pri pošiljanju seveda (vsaj začasno) shranijo na njihovih strežnikih?

Čas bo torej pokazal, ali so samouničujoča sporočila dobra poslovna ideja ali trend, ki so bo hitro izpel, ko bomo morali uporabniki na tak ali drugačen način za storitev morali začeti plačevati.

Se vam je že zgodilo, da ste prišli domov in začudeno ugotovili, da so vaše elektronske naprave uničene – od udara strele? Takrat ste si zagotovo obljubili, da boste kupili prenapetostne zaščitne naprave, ali pa sistem za neprekinjeno napajanje, ki bo obvaroval vaše naprave pred udarci strel.

Udar strele je električni tok, ki si ponavadi izbere ravno naše elektronske naprave, da prek njih doseže zemljo. In seveda nam jih pri tem uniči. Sam sem pred nekaj leti že moral menjati večino elektronskih stvari doma (televizor, stacionarni računalnik, kabelski modem). Na srečo sem imel stvari zavarovane, tako da je bil moj strošek udarca strele sorazmerno nizek. V nasprotnem primeru pa bi bil to precej velik udarec za mojo denarnico. Ampak tu govorim zgolj o fizičnih stvareh. Tega, da sem izgubil vse podatke, ki so bili na disku računalnika, arhiv fotografij za nekaj let in cel kup ostalih pomembnih podatkov, rajši ne bom omenjal. Ponavadi se tega niti ne zavedamo do trenutka, ko se nam kaj takšnega zgodi.

Seveda sem si takrat obljubil, da bom šel naslednji dan kupiti prenapetostne zaščitne naprave in bom usposobil sistem za neprekinjeno napajanje, na katerem se že precej let nabira prah v garaži. Ali sem to dejansko storil? Ne!

Verjetno je najbolj pogosto uporabljena metoda, ki se je poslužujemo, da izklapljamo elektronske naprave iz električnega omrežja, ko se zunaj začne bliskati. S tem sicer rešimo nekatere stvari, vendar pa nismo vedno doma, ko se zunaj pričenja nevihta. Prav tako smo lahko sredi pomembnega dela in moramo hiteti z izklapljanjem naprav po stanovanju.

Če imamo doma prenapetostne zaščitne naprave, ki med drugim ponujajo tudi odškodnino v primeru, da bi se vseeno zgodilo kaj nepredvidenega, lahko nanje priklopimo cel kup naprav, ki jih potrebujemo za delo; in tako lahko medtem, ko se zunaj bliska, nemoteno opravljamo svoje delo. Cene takšnih naprav se gibljejo od 30 evrov navzgor.

Po drugi strani pa so sistemi za neprekinjeno napanje precej dražji – cene se gibljejo od 60 evrov navzgor, vendar so uporabni tudi takrat, ko nam doma zmanjka električne energije; prav tako poskrbijo, da nam različne motnje (nihanje napetosti) v električne omrežju ne uničijo elektronskih naprav.

Za vse naročnike širokopasovnih storitev SiOLa, ki upamo, da nas bodo udarci strel zaobšli, pa vendar ne bi vsakič preizkušali svoje sreče, obstaja storitev Nevihta alarm, ki omogoči prejemanje SMS-obvestil o napovedani nevihti za območje Slovenije. S tem se nam precej povečajo možnosti, da nas sistem opozori na nevarnost nevihte in da zjutraj, preden gremo od doma, izklopimo elektronske naprave in jih zvečer, ko se vrnemo iz službe, spet priklopimo in uživamo, kot da se ni nič zgodilo.

Storitev je brezplačna za naročnike širokopasovnih storitev SiOL. Vključite jo tako, da pošljete SMS na številko 051 331 331 z vsebino NEVIHTA in zraven svoje uporabniško ime za storitve SiOL. Opozorila o nevihti boste dobili na telefonsko številko, s katere boste poslali SMS.

Primer: če je vaše uporabniško ime – ts123, na številko 051 331 331 pošljete: NEVIHTA ts123

Za odjavo pošljite SMS z vsebino STOP na številko 051 331 331.

Več o storitvi in pogojih uporabe lahko preberete na spletnem naslovu http://www.siol.net/spletne_storitve/nevihta_alarm.aspx

Leto 2013, prizor v slovenskem gostišču. Za mizo sedijo očka, mamica in malček, ki na vprašanje po letih najbrž ne bi pokazal več kot štiri prstke. Ko starša kramljata ob kozarčku vinca po pravkar zaužitem obroku, mali prav nič ne teži po njuni pozornosti, saj zavzeto tapka po pametni tablici, ki ga zabava z domiselno pedagoško igrico. Nihče od družinice ne opazi radovednih pogledov s sosednjih miz, ki jih ne spremlja le čudenje, da malček povsem samostojno uporablja novodobno tehnologijo, ki jo še sami ne bi znali, temveč tudi neizgovorjen očitek, da je to za otroka neprimerna igrača.

Je predsodek pred uporabo tehnologije pri naših najmlajših upravičen? Česa se pravzaprav bojimo? Ko o tem povprašam starše, odgovor ponavadi zameglijo nostalgični spomini na stare dobre čase, ko je bilo otroštvo omejeno zgolj na igro v tusvetju, potolčena kolena in tvrisanko pred spanjem. Je zavrnitev novodobne tehnologije zavoljo srečnih spominov res tako preprosta in brez posledic?

Koliko staršev in vzgojiteljev sploh pozna pedagoške aplikacije za predšolske in šolske otroke? V oceanu aplikacij, najsi gre za interaktivne pravljice, ustvarjanje zgodbic, risanje ali vzgojo o medsebojnih odnosih, se najbrž res ni lahko odločiti, katera bo najprimernejša za spodbujanje otrokove kreativnosti in mišljenja.

Click here to view the embedded video.

Tudi odrasli šele osvajamo logiko pametnih naprav in se počasi učimo, da si z njimi pomagamo celo pri svojem delu. Je med slovenskimi učitelji kaj takih, ki vedo, da lahko ocenjevanje pohitrijo s QR kodo (Quick Key) ali takih, ki otrokom pri učenju matematike pomagajo z aplikacijami, kot je na primer Show me?

Res, večina mobilnih aplikacij je napisanih v jezikih velikih narodov in slovenščina je tu v precej nezavidljivem položaju. Ker so razvijalci ponavadi zaposleni v revnih start-up podjetjih, ki šele upajo na bogato prodajo po širnem svetu, se ne zgodi pogosto, da bi svoj čas namenjali jeziku, ki ga govori manj kot tri milijone ljudi, še zlasti, ko gre za otroške aplikacije, ki ne obetajo visokega zaslužka.

Vprašanje jezika je skorajda zanemarljivo, ko gre za igrice in podobno zabavo. Jezne ptiče razumemo tudi v kitajščini. A ko govorimo o pedagoških aplikacijah in se zavemo, da se angleško govoreči otroci že v vrtcu učijo brati in pisati s pomočjo Wondervilla ter podobnih učnih pripomočkov, se poraja vprašanje, če slovenski otroci ne bodo prej postali poligloti, kot bodo dočakali lep nabor tovrstnih aplikacij v domačem jeziku.

Problem pa ni le v jeziku. Da imajo otroci premožnejših družin zaradi dostopnosti tehnologije več možnosti od tistih iz manj privilegiranih krogov, smo zaznali že tedaj, ko je postala raba računalnika pri pripravi nekaterih domačih nalog skorajda neizogibna. Le slutimo lahko, kakšna bo v nekaj letih razlika med otroki, ki skoraj od rojstva uporabljajo iPad, in tistimi, ki jim socialni položaj tega ne dopušča. Bodo tisti, ki bodo otroštvo preživeli zgolj ob žogi, imeli enake možnosti, kot njihovi vrstniki, ki bodo medtem s tinytap sami izdelovali svoje prve mobilne aplikacije in na kidzvuz.com samozavestno delili video posnetke o tem? Kako se bodo razlikovali po načinu razmišljanja, bo pokazal čas, dotlej pa tako staršem kot vzgojiteljem le spodbuda – brez strahu!

“Touchscreen babies” ali otroci zaslonov na dotik so že tu in če si le lahko privoščite, se izobražujte skupaj z njimi in pogumno raziskujte nove dimenzije, ki jih prinaša interaktivno učenje prek pametnih tablic.

Že med testiranjem mobitela Samsung Galaxy S4 se mi je najbolj v spomin vtisnil njegov velik in izredno jasen zaslon. Sedaj so ga pod drobnogled vzeli še mojstri strani DisplayMate, ki zaslon na SGS4 opisujejo kot večjo izboljšavo v primerjavi s predhodnikom Galaxy S III. Te zanima, kaj vse je Samsungu v novi generaciji svojega paradnega Android konja uspelo izboljšati?

DisplayMate je v svoji analizi ob bok mobitelu Samsung Galaxy S4 postavil lanski model, Galaxy S III ter iPhone 5 kot predstavnika zaslonov LCD višjega razreda. Izkazalo se je, da Samsung PenTile OLED zaslona na SGS4 ni le povečal na diagonalo 5 palcev oz. 12,7 cm. SGS4 namreč ponuja Full HD zaslon z resolucijo 1920 x 1080, več kot dvojno količino pikslov in 44 % večjo gostoto piklsov v primerjavi s SGS3. Ponuja tudi boljšo kakovost slike in natančnost barv, je za 25 % svetlejši, ob vsem tem pa celo 20 % bolj varčen z energijo.

Kako se pa zaslon mobitela Galaxy S4 obnese v primerjavi z zaslonom na iPhone 5? iZaslon je še vedno svetlejši, ima boljšo barvno kalibracijo, čeprav zaslon na SGS4 bolj natančno prikazuje belo barvo. Po drugi strani je zaslon na SGS4 občutno večji, z večjo resolucijo in gostoto slikovnih točk (kar 441 ppi), črne barve so bolj črne, boljša je tudi enotnost zaslona. Na določenih področjih imata torej oba zaslona svoje prednosti in slabosti. Zato je bitko DisplayMater zaključil z izenačenjem in ugotovitvijo, da sta oba zaslona zelo dobra izbira za tiste, ki iščete jasen zaslon z natančnim prikazom barv.

Kaj pa zasloni drugih proizvajalcev? DisplayMate obljublja, da bo v prihodnje v analizo najbolj zmogljivih pametnih mobitelov vključil še HTC, Nokio in ostale. Si upaš napovedati, ali bo kateremu izmed drugih mobitelov s svojim zaslonom uspelo premagati tako Samsung Galaxy S4 kot iPhone 5 in osvojiti naziv najboljšega zaslona na pametnih telefonih?

Viri: BGR, DisplayMate

Po spletu se te dni širijo govorice o prihajajočem Samsung Galaxy Note III, ki naj bi bil končno opremljen z upogljivim zaslonom. Zaradi tega naj bi bil zaslon tanjši, lažji in nezlomljiv. Vse lepo in prav, a vprašanje je, ali bo znal mobitel svojo upogljivost izkoriščati tudi za nove načine interakcije. Kot na primer mobitel MorePhone, ki ti zna pomahati ob prejetju klica ali sporočila.

MorePhone je nastal v okviru Human Media Lab na kanadski Queen’s University, ki je že na letošnjem sejmu CES predstavljal PaperTab, kot papir tanko in upogljivo tablico. MorePhone ima podobne lastnosti kot PaperTab, saj prav tako uporablja zaslon s tehnologijo e-papirja (e-ink) podjetja Plastic Logic. Poseben pa je zaradi zmožnosti, da zaviha enega ali več robov, ko nas želi opozoriti na dohoden klic, prejeta sporočilo ali ostale dogodke.

V spodnjem videu si lahko ogledaš, kakšne vrste mahanja je trenutno sposoben MorePhone. Na primer, za prejeti SMS lahko nastavimo, da se upogne zgornji desni rob. Ob klicu boljše polovice ali tečnega šefa, ki ga ne smemo spregledati, pa lahko začne MorePhone vneto telovaditi kar z vsemi robovi. Ko želimo obvestilo označiti kot prebrano, pritisnemo na zavihan rob in poravnamo mobitel. Enostavno, intuitivno in zabavno! No, vsaj dokler ne bo mobitel dobil toliko mišic, da se bo lahko kar sam odpravil na sprehod in nas lovil po stanovanju. Zanimivo bi bilo tudi poskusiti, kaj se zgodi, ko ti mobitel začne tako telovaditi v žepu.

Click here to view the embedded video.

Kot je iz videa razvidno, je MorePhone zaenkrat še v fazi prototipa, tako da ne moremo pričakovati, da ga bomo lahko kmalu prijeli v roke. Gre pa gotovo za zanimiv koncept, ki prikazuje, kaj vse bodo upogljive naprave zmožne početi v prihodnosti.

Kakšno pa je tvoj mnenje o mobitelu, ki zna mahati?

Televizijski daljinec je ena bolj uporabnih iznajdb odkar je na sporedu več kot en televizijski kanal. Daljinec SiOL BOXa (in SiOL BOX S) je majhna in priročna napravica z izjemnim talentom za skrivanje pod revije, prt, gube prevleke na kavču ali pa kar v kavč. Včasih se skrije tudi v hladilnik. No, odslej to ni več povod za prekopavanje kavča, pospravljanje mize in bentenje nad tem, da zamujate tekmo ali začetek filma, saj lahko SiOL BOX (oz. SiOL BOX S) upravljate tudi s svojim telefonom z operacijskim sistemom Android.

Aplikacija SiOL BOX Daljinec je na voljo brezplačno v trgovinah Google Play in App Store, od koder jo tudi namestite na svoj telefon ali tablico. Za uporabo morata biti telefon oziroma tablica in SiOL BOX povezana v isto brezžično omrežje. Če za domače brezžično omrežje uporabljate SiOL-ov usmerjevalnik, sta napravi že povezani v isto omrežje. Če imate lasten brezžični usmerjevalnik, pa je potrebno SiOL BOX povezati v brezžično omrežje, kar storite v nastavitvah SiOL BOXa (dostopne prek tipke Menu, nato skrajno desno najdete Nastavitve, in nato ponovno skrajno desno najdete nastavitve omrežja). Pri bolj zapletenih omrežnih konfiguracijah z več SiOL BOXi, različnimi omrežji in podobno, je v primeru težav priporočljivo poklicati SiOLovo podporo na 080 1000 in prijazne svetovalce prositi za nasvet, saj imajo vpogled v nastavitve vašega modema in SiOL BOXa ter predvsem izkušnje z raznolikimi omrežnimi postavitvami.

Ob prvem zagonu aplikacije, ko sta napravi v istem omrežju, se prikaže uporabniški vmesnik daljinca, razdeljen v štiri zavihke. Prva dva sta dejansko posnetka daljinca; v zavihku Številke je številčnica za izbiro posameznih kanalov (z dodatno tipko TXT za dostop do Teleteksta), Navigacija pa je posnetek zgornjega dela daljinca, z dostopom do menija, premikanje med programi, nastavitev glasnosti, snemanje, predvajanje … Ta del aplikacije je predvsem nadomestek za fizični daljinec, čeprav je treba priznati, da je nekoliko manj uporaben, saj ga je težko slepo upravljati, ker na zaslonu pač ne moremo fizično otipati posameznih tipk. Vendar pa naslednji zavihek, Drsnik, omogoča nekaj podobnega. V stolpcu po sredini zaslona je seznam kanalov v istem vrstnem redu kot jih imamo nastavljene na SiOL BOXu, tako da lahko hitro preklapljamo med njimi, na dnu pa je vrstica z drsnikom za glasnost. Zadnji zavihek je TV spored, ki prikaže kaj se trenutno predvaja na posameznih kanalih, z opisi vsebine in možnostjo preklopa. V vseh zavihkih je v zgornjem desnem kotu tudi gumb za izklop SiOL BOXa; s kratkim pritiskom pošljemo SiOL BOX v stanje pripravljenosti in ga s ponovnim pritiskom lahko ponovno vklopimo, če gumb držimo par sekund, pa nam ponudi možnost izklopa aplikacije in SiOL BOXa. Če izberemo to možnost, SiOL BOXa ne moremo več vklopiti z aplikacijo, temveč moramo najti fizični daljinec.

Prva, zaenkrat še preizkusna (beta) različica aplikacije SiOL BOX Daljinec, je dober nadomestek fizičnega daljinca, ki prinaša tudi nekaj naprednih možnosti, a je le eden izmed korakov v svet napredne televizije. Z aplikacijami kot sta SiOL TViN in HBO GO in možnostmi upravljanja televizorja prek aplikacij, ki so na voljo za večino novih televizorjev (npr. Samsung Smart TV Now, Sony TV SideView in Media Remote, LG TV Remote …) kaže, da smo na pragu revolucije v načinu gledanja televizorja.

Aplikacija SiOL BOX Daljinec omogoča upravljanje SiOL BOXa z mobitelom ali tablico. Za uporabo mobilne aplikacije potrebujete operacijski sistem Android različice od 2.1 do 4.2. Aplikacijo, ki jo najdete v Google Play-u, prenesete in namestite na vaš mobitel ali tablico.